Petek, 19.julij
8:00 Dotočiva goriv in že zapuščava Brindisi. Etapa bo dolga cca 170 milj, računano po karti, v praksi pa vemo kako je to. Verjetno prideva v Komižo na Visu v soboto zvečer, kjer nas bodo čakali Nejc, Matej Urška in še kdo na barki "TAVEUNI".....Nova barka z novim kapitanom Matejom. Barka je dobila ime po enem od Polinezijskih otokov....vendar kapitan še nima "kikle za okoli riti..."
8:00 Dotočiva goriv in že zapuščava Brindisi. Etapa bo dolga cca 170 milj, računano po karti, v praksi pa vemo kako je to. Verjetno prideva v Komižo na Visu v soboto zvečer, kjer nas bodo čakali Nejc, Matej Urška in še kdo na barki "TAVEUNI".....Nova barka z novim kapitanom Matejom. Barka je dobila ime po enem od Polinezijskih otokov....vendar kapitan še nima "kikle za okoli riti..."
15:00 Od dvanajstih
naprej že orcavo jadrava. Zamišljena taktika je razvidna iz spodnje karte….in
je: če bo le možno orcati ob Italijanski obali proti Viestu in se tako izogniti
gostoti tranzitnih ladij ponoči. V višini Viesta narediva bordado v desno, po
čim krajši poti prečiti tranzitno območje in nato poskušati čim višje proti
Visu….
Vse to pa so seveda zgolj pobožne želje. A ob karti vetrov, se to zdi dokaj verjetno. Res pa je, da si ne moreva privoščiti počasnega premikanja.
Planirana pot in pozicija ob 15:00 |
Vse to pa so seveda zgolj pobožne želje. A ob karti vetrov, se to zdi dokaj verjetno. Res pa je, da si ne moreva privoščiti počasnega premikanja.
Za enkrat je dobesedno sanjsko. Nikjer nikogar…Za čuda se tudi Italijanske obale,
kljub bližini ne vidi….samo Morje… Morje okoli in okoli…Morje, ki ob tem
postaja okrogla ploskev…Kako lep je meni ta prizor in kako ljubi občutki ob
tem. Jadral bi tako v neskončnost!
Dobivava veter bolj iz severa in kar ne morem verjeti, da res napredujeva v zamišljeni liniji. Hitrost jadranja je sprejemljiva, 4.8 vozle. Med jadranjem je lažje stabilizirati argolo s privezom (nadomestek pokvarjenega avtomatskega pilota) in tako sem spet »mobilen«. S Ksenijo sva dogovorjena za neprestane menjave na krmilu, saj bo potrebno zdržati teh skoraj 170 milj »na žgance«, kot sem rekel. Ona je svojo gvardijo pošteno oddelala in zdaj spi, jaz pa goljufam s privezom…Ponovno berem knjigo Braneta Grubarja »Kam? Drugam!«…sorodna duša…
Dobivava veter bolj iz severa in kar ne morem verjeti, da res napredujeva v zamišljeni liniji. Hitrost jadranja je sprejemljiva, 4.8 vozle. Med jadranjem je lažje stabilizirati argolo s privezom (nadomestek pokvarjenega avtomatskega pilota) in tako sem spet »mobilen«. S Ksenijo sva dogovorjena za neprestane menjave na krmilu, saj bo potrebno zdržati teh skoraj 170 milj »na žgance«, kot sem rekel. Ona je svojo gvardijo pošteno oddelala in zdaj spi, jaz pa goljufam s privezom…Ponovno berem knjigo Braneta Grubarja »Kam? Drugam!«…sorodna duša…
Ženske se pa res zmeraj znajdejo...poglej ti njo, kako kormilari... |
18:00 Veter upada, morava dodati motor.
Glavno jadro še pomaga
19:00 Pripraviva si večerjo; solata in pečene hrenovke. Eh,
figa…zdaj ko mora biti eden ves čas na krmilu če jesti ne moreva skupaj.
20:00 Ksenija nastopi svojo gvardijo. Na krmilu bo predvidoma do 1:00 zjutraj.
Spremenila sva taktiko. Ne greva ob obali do Viesta, iz razloga, da tako ali
tako ni vetra…Če že morava motorirati, želiva po čim krajši poti, zato voziva v
kurzu direktno na Vis. Slabša stran te odločitve je, da bova hitro v kurznem
področju tankerjev in ostalih velikih ladij in bova v tem področju tudi dlje
ostala. A ni kaj….to je sestavni del prečenja Jadrana. Nama v prid je, da je
lune že zelo veliko in da je s tem tudi lažje opazovati dogajanje in »bližnja
srečanja….«
Spim…in se zbudim..pa spet zaspim in tako
naprej….Kakšenkrat me Ksenija pokliče za »kozultacijo« kaj naj naredi….«ker se
veliki brat« ne sekira za najino prisotnost v tem področju…Miru mi ne da tudi
dejstvo, da postaja Morje tudi vse bolj valovito. V prednji kabini me prematava
ko opico. Obeta se živahna noč…
Sobota
20. julij
01:00 Komaj dočakam svojo
gvardijo. Običajno nimam problemov s tem, Kseniji popolnoma zaupam in svoje
termine prespim kot polh. Tokrat pa sem zbujen še predno me moja posadka
pokliče. Ksenija ob predaji pove, da je niti za trenutek ni matral spanec, ker
toliko prometa kot ga je bilo v teh urah, še nisva imela….Krasno! Lep poligon
sem izbral…
02:00 Jaz imam več sreče,
mene »napadejo« samo tri velikanke in še to imam srečo, da take vrste, pri
katerih takoj lahko opazim barvo pozicijske luči in vem v katero smer gre. Ena
je bila tipa, kot se hecam »Las Vegas«, kar pri meni pomeni veliko turistično
»kruzarko«, ki je osvetljena kot božično drevesce, veš samo, da je vse bližje,
nimaš pa pojma v katero smer se giblje…
Kot prikazni se pripeljejo ladje mimo tebe... |
3:30 zdi se mi, da me tišči….
3:40 nič več se mi samo ne zdi,
ampak vem, da se mi mudi lulat….Ksenija spi in zasluženo počiva, jaz pa ne smem
spustiti iz rok argole (krmila). Kaj naj naredim?
3:50 delam se da se mi ne mudi in
razmišljam, kako bi zadevo rešil
3:55 tišči me že tako, da moram
skoraj s prsti »na vrhu« tiščati, kot na »šlaufu za vrt zalivat….
4:00 »posc...« se bom….
4:03 šine v glavo rešila
ideja…..Kapitan potegne iz hlač nož (priporočam Leatherman _Skeletool :)), odreže prazni bibitki, ki je na »dohvat ruke« grlo….in ..tečeeeeeeeee…….aaaaaaa…….blaženost. Predno izpraznim vsebino v
morčita….bibitko še malo podržim v rokah…tako lepo pogreje….
A ni to bila vrhunska ideja? A ni to vrhunska
improvizacija za take priložnosti? Vem, vprašali boste: » Kaj pa punčke?« No
problem…za njih isto, samo da bibitki ne rabiš odrezati grla….. a ha ha ha ha!
Komaj dočakam dan. Malo po tretji zaide luna in vidljivost
je sedaj bistveno slabša. Sonce vzide ob 5:30. Zdaj mi je še bolj jasno po
kakšni pogojih se voziva….valj je kar spoštljiv.
8:00 Dvigneva jadra, prvo kratico
glavnega in skrajšano prednje….Še vedno sva v višini Viesta. Mater, pa kdo je
ta italijanski škorenj tako dolg naredil ? Nimava kaj, kot maksimalno orcati. Barko pošteno nagiba in
preliva. Včeraj sem skakal še nag, danes pa kompletna jadralna obleka…Vetra je
za štirico (4 bofore), valovi pa so, tu zunaj sredi Jadrana mnogo večji kot bi
bili v priobalnem delu. Vse se peni okoli barke. V notranjosti pa leti vse po
zraku, kar ni na svojem mestu…
Jutro pričakava v popolni bojni opremi. Čaka naju orca |
10:00 Počasi se mi slika
v glavi jasni. Za j…sem! Ni bil prav, da nisem realiziral plan, kot sem ga v
startu imel. Morala bi do Viesta. Imela bi boljši izhodiščni kot zjutraj., ko
je pihnil NW.
Privoščila bi si lahko lepo jadranje….tako kot sem ga predvidel
(budalo). Tako pa v poziciji,v kateri sva nabijava maksimalno orco. Ob velikem
valu pomeni to nenehno zabijanje in zmanjševanje hitrosti. Ugotoviva preprosto
dejstvo:.manjka nama en dan. Zdaj bi bila edna pravilna odločitev spremeniti plan, ni iti na Vis, ampak na Lasto. Vendar, dogovorjena sva s najinim Nejcem in ekipo,
da se dobimo na Visu in dejstvo je, da morava naslednji dan v Trogir…Najin
dopust na Raci se izteka, Vinko in Sonja (solastnika Race) pa prihajata na
menjavo.
Veter kasneje rahlo oslabi, tudi val se poleže.
Realnost je, da rabiva hitrost, da prideva še v znosnem času zvečer v Komižo.
Morava si pomagati z motorjem.
Utrujena sva, dopoldan ugotavljava, da ima Ksenija v
nočni izmeni 5 ur za sabo, jaz pa 7.
Pred nama pa je še cel dan do noči…..ko krmilo ne bo smelo biti za
trenutek brez ene od najinih rok…56 milj imava še do Visa. Če bi imela čas bi
bila danes edina pravilna odločitev Lastovo. Do tja bi super jadrala in imela
samo še 31 milj….Ni kaj. Za nama je doooolgo potovanje. Zdaj veva, da je
prioriteta samo še urnik….
15:00 Po zgledu radijske kolumne
»Zapisi iz močvirja«, ki se vedno začne z »Sedim v močvirju in razmišljam…«
nadaljujem z opisom svojih občutkov:
Sedim ob krmilu, kot »Kristus na križ pribit« in
razmišljam:
Jasno, nimam kam. To je moja gvardija in obsojen sem
na držanje »argole« (ročica krmila) in
krmilarjenje. Avtopilot je pač krepnu…Sedim in mirujem….in to jaz, ki imam
vedno »mevle v rit« in sto idej. Mene so »najdel«, da mirujem….
In se spominjam: Enkrat v tem dopustu…ne več kje in
kdaj, vseeno. Nisem se počutil »top«. Nič me ni razganjalo…Nisem vrtel muzike,
nisem skakal po barki in kar je bil dokončen znak bolezni….niti špricer mi ni
šel….Sedel sem v kokpitu in bil tih, kazal Kseniji rdeče pikice
po telesu…Skratka nenormalno umirjen sem bil in ugotavljal, da sem verjetno zbolel....Ksenija pa je izjavila, da je blažen mir pred mano, da sem vsaj enkrat normalen, o rdečih
pikicah pa, da jih ima ona na moj račun marsikdaj….
Izkazalo se je, da sem na kratko prebolel manjšo
virozo…Dan kasneje, ko sem navil glasbo in si odprl Mythos je bil Ksenijin
komentar jasen: »Zdrav si!«
In v teh dneh, ko sem pribit na krmilo….se počutim,
kot da mi imel virozo…
19:30 Šest milj pred Komižoooooo!!!!!! Spijeva še eno nostalgično "OUZICO"
21:00 Priveževa se na bojo.....te doooooolge etape je konec, najinega letošnjega potovanja pa še ne čisto.
Večer preživimo skupaj s posadko "TAVEUNI" v kateri je tudi najin sin Nejc.
Povabljena sva na večerjo v viško "Jastožero...." Doživela sva pravo kulunarično razvajanje, ki bi si ga sicer težko privoščila....
.....marinirani inčuni, karpačo tune, gof v marinadi, hoba v solati za hladno predjed; škampova juha, školje na buzaro za toplo pred jed, jastog na žaru in hlap s testeninami "na crno", kot glavna jed......in vrhunski vinček.....a joj a joj a joj kako vse slastno..... /hvala TEVEUNI za vse/!
Pogled pa je uhajal ven, k skoraj polni luni....misli so sem in tja pobegnile k samotnim nočem....
V noči med sredo in četrtkom sva izplula iz Krfa. Včeraj, v soboto, sva priplula do sem, do Komiže....Ko sva stopila na trdna tla se nama je tako majalo....da sva se skoraj morala prijeti za zid.... Pred Komižo si nazdraviva še enkrat nostalgično z OUZO... |
21:00 Priveževa se na bojo.....te doooooolge etape je konec, najinega letošnjega potovanja pa še ne čisto.
Večer preživimo skupaj s posadko "TAVEUNI" v kateri je tudi najin sin Nejc.
Povabljena sva na večerjo v viško "Jastožero...." Doživela sva pravo kulunarično razvajanje, ki bi si ga sicer težko privoščila....
.....marinirani inčuni, karpačo tune, gof v marinadi, hoba v solati za hladno predjed; škampova juha, školje na buzaro za toplo pred jed, jastog na žaru in hlap s testeninami "na crno", kot glavna jed......in vrhunski vinček.....a joj a joj a joj kako vse slastno..... /hvala TEVEUNI za vse/!
Pogled pa je uhajal ven, k skoraj polni luni....misli so sem in tja pobegnile k samotnim nočem....
Hahaha, smo ze v pricakovanju...
OdgovoriIzbrišiTAVEUNI
A ze zapalimo vatromet? Lp, N
OdgovoriIzbrišiLahko zaupate, katere ja ta viska jastozera (ime gostilne)?
OdgovoriIzbrišiHvala ze vnaprej...
Vidim, da so se pocedile sline, ha ha ...Več info o Komiški Jastožeri na:
OdgovoriIzbrišihttp://www.jastozera.com/
...pa lep pozdrav!
Vidim, da so se pocedile sline, ha ha ...Več info o Komiški Jastožeri na:
OdgovoriIzbrišihttp://www.jastozera.com/
...pa lep pozdrav!