Othonoi

Torek 2.julij

Tako zdaj pa »u easey«, po kapljicah naprej po Grčiji ! Kako že rečejo tam na drugi strani, pod ozvezdjem južnega krža….«Take it slow«…

Modro v modrem....na modrem grškem nebu, modri klubski zastavici ponosno dodana Grška!

Jutro v Othonoiu. Kakšen spokoj, samo še dve barki sta še v zalivu. To sva želela, to pred sezono! Za Grke se sezona začne nekako po 15.juliju. Othonoi (po eni verziji se mu reče Othoni) je, po lanskem močnem doživetju tu, za kar se moramo zahvaliti kolegu Vladotu (jadrnica Sara), bila samoumevna izbira. Predstavljal je prvi cilj, vsekakor pa edini v naprej dogovorjen cilj, za katerega pravzaprav niti nisva rabila dogovora. A Othonoi ne bi bil Othonoi, če ne bi bilo tu »našega« Babisa Likasa, Grka z lasmi spetimi z debelo kito »do riti« in njegove taverne »Nostimon Imar«. Tu smo lani skupaj z Asti in Gorazdom grško zgodbo začeli in zaključili.

Naspiva se, mene razganja že »za fruštek«. Ksenjo prebudim s pesmijo »Pegky Zhina – Mazi soy« (kliknite na You Tube), naslednji hip že pribijem sirtaki »za ateta«, plešem v salonu ter maham s kuhinjskim servetom…Mater, al sva pribrcala do Grčije, menda ne bomo zdaj tu »Wiener šnicel pa valcer«.  A dej »ga srat«…valjda sem zdaj Greeckgor!

 

Kapitanu se že "za fruštek sname" in zapleše sirtaki...

Nastopi čas, da greva k Babisu. Skoraj svečano se nama zdi. Imel sem doma v mislih, da bi mu prinesla kot darilo »bučno olje«, a ideje nisem realiziral. Zdaj mi je neskončno žal…lej stari, »za j« si ni kaj, drugič poslušaj svojo dušo…

Usedeva se pod oljko k mizici je malo dislocirana od »lesenega podija« ob obali, namenjenega gostom. Menda oba globoko potegneva zrak skozi nosnice, izdihneva in brez besed izmenjava misli….«Tu sva!«. Približa se Babi…rečem odločno: »Jasas Babis!« in ponudim roko. Sekunda ali manj je minila, ko se je Babisov obraz razlezel v nasmeh z besedami: Oooooo, I know, I know….!  Je treba tokrat še kaj opisovati….

Še dolgo sva sedela pod tisto oljko, skupaj z Babisom in jah….jasno Mythosom! Jou, kako sem jaz sanjal o tem…

Mythos že, ampak Mythos pr' Babiju...

 

Babis Likas

 

Midva!

Dan zaključiva na večerji v taverni, ki nam je tako prirasla k srcu. Pustiva se razvajati s preskušeno musako, ki se dobesedno topi v ustih, sušeno hobotnico, grško solato itd….Če se mene vpraša, je bilo že samo za tole vredno pripluti…

 

Ena od Babiosvih dobrod, ki se topijo v ustih in kateri sanjaš nato celo leto...potem pa spet prideš....

Sva edina gosta. Babis pripravlja jedi samo za naju. Ksenija ugotavlja, da to je v piko konoba, kakršno jaz sanjam, da bi jo imel. Pet, šest mizic….in posvetiti se ljudem….

Pozno zvečer naš grški prijatelj razkriva del svoje življenjske zgodbe, med drugim, da na Švedskem doštudiral  psihologijo in še kaj….

Večer zaključiva obredno...s šampanjčkom in darilom najinih prijateljev. Kozarčka sta skupaj, manjka barka in vidva...Nazdravje Asti, Gorazd!

Na zdravje Asti - Gorazd! Drugič pa skupaj?