Zgodnje jutro v zalivu, z
zlato kuliso »polja« na obali…Drevo s svojo, kot hišo razkošno krošnjo, tiho,
ponosno, kdo ve koliko let je že tu. Popolna tišina. Morje gladko, kot je lahko
samo v takem jutru. Je možno, da slišimo kravje zvonce?
Popolni spokoj, kot da se je
čas ustavil. Že dihanje povzroča hrup. Pogledaš vodo….ne moreš in nočeš se ji
upreti. Slečeš vse in počasi polziš vanjo….splakneš dan, ki je za tabo in si
svež za novega, ki je pred tabo…
Kasneje, ko odhajava, vsa
presenečena opaziva, na zlatem »polju« čredo krav v bližini drevesa…spet
slišimo zvonce. Res sva bila na deželi!
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Nadaljujeva s potovanjem proti jugu. Zvečer bi rada spala v jugu Levkasa, vse vmes prepuščava naključju. Tak način plovbe nama najbolj ustreza. Prideva do Scorpiosa, privatnega Onasisevega otoka. Aristotle Onassis je verjetno najbolj znan Grk. Svoje bogastvo je pridobil z ladjarskimi posli. Bil je lastnik cca 70 ladij. Otok ima vse naokoli polno pomolov, vse v funkciji dogajanja na otok v aktivnih časih. Na vzhodni strani je najbolj priljubljena »Arijeva« plaža, tam smo naredili pavzo lani. Letos si želiva malo zadržati na plaži Jacqueline Kennedy Onassis, ki je na južni strani. Plažica je majhna simpatična…ob misli, da se je nekoč tu sprehajala in plavala Jacqui….ima vse seveda drugačen pomen…in čutiš duh nekega minulega dogajanja tu na tem mestu, kjer si sedaj sam…
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Nadaljujeva s potovanjem proti jugu. Zvečer bi rada spala v jugu Levkasa, vse vmes prepuščava naključju. Tak način plovbe nama najbolj ustreza. Prideva do Scorpiosa, privatnega Onasisevega otoka. Aristotle Onassis je verjetno najbolj znan Grk. Svoje bogastvo je pridobil z ladjarskimi posli. Bil je lastnik cca 70 ladij. Otok ima vse naokoli polno pomolov, vse v funkciji dogajanja na otok v aktivnih časih. Na vzhodni strani je najbolj priljubljena »Arijeva« plaža, tam smo naredili pavzo lani. Letos si želiva malo zadržati na plaži Jacqueline Kennedy Onassis, ki je na južni strani. Plažica je majhna simpatična…ob misli, da se je nekoč tu sprehajala in plavala Jacqui….ima vse seveda drugačen pomen…in čutiš duh nekega minulega dogajanja tu na tem mestu, kjer si sedaj sam…
Sidrava
tik pred plažo. Ne moreva verjeti, da ni nobene barke. Narediva spet bogato
Grško solato, spijeva kavico, si privoščiva popoldansko siesto, nato
nadaljujeva proti jugu Levkasa. Sidrava v vasici, oz. zalivu Vasiliki. Vedela
sva da bo v zalivu vetrovno. Zato je tu raj za srfarje. Vseeno naju dajal
firbec kako izgleda. Kdor je bil na Korčuli, ve koliko je tam srfarjev in »kejtarjev«
v popoldanskem maestralu….tu pa je »Korčula na kvadrat«….
Lepo nažiga severozahodnik v zalivu, ko spustiva sidro, a
veva da se bo umiril in bo spanje ok. Zdaj greva v vasico, med ljudi, »da izveva,
kaj je novega« ha ha. Valjda bo padel tudi kakšen večerni Mythos, sem skoraj
prepričan….
Matr kako rajcata.. Upam, da ostane še kaj zanimivega in neodkritrga za drugo leto.. Ha.. Lepo, ko prebiram že potihem planiram nsslednjo grško plovbo.. Lp G&A
OdgovoriIzbrišiHej hej Gorazd in Asti. Saj imata lastno izkušnjo...sam prepustiti se je potrebno, da se dan sam dogaja in je vse ok. Danes greva na Itako. Za "prvi jutranji Myth..."bo prepozno, ha ha ha...Se veseliva naslednje skupne poti!
OdgovoriIzbrišiLep pozdrav obema G&K