Nedelja
7.julij
Celino sva povohala. Greva naprej spet na otoke in
na otokih tudi ostajava do konca. Kopnega se bova prvič naslednjič spet
dotaknila tam nekje v Splitu, oz. Trogirju…Uuuu kako daleč je to….Kako magičen
občutek. Današnji plan ni preveč kaskaderski. Želiva malo bolje spoznati Paxosa
in sosednji Antipaxsos in potem nekje najti varianto za spanje. Jasno, mika
Laka, na severu Paxosa. Lani avgusta, je bila v tem opevanem zalivu s smaragdno
vodo za najin okus malo preveč bark. Letos imava željo, da bi spoznala Grčijo v
juliju, ko naj bi bilo manj ljudi… Saj je res, da jih je manj, a je tudi res,
da v Grčiji turizem funkcionira že julija in da ne čakajo samo avgust in
Italijane. Vseeno pa sedaj manj bark kot avgusta.
Splošna dosedanja grška izkušnja je, da se skoraj ob
vsaki vasici, če že ne želiš biti vezan na obalo, lahko najdeš v bližini tudi opcijo
za sidranje, zvečer pa z »gumonom« pičiš v »life«. In spet smo tam…Turizem…se
ga izogibati, ga negirati, se iti puščavnika??? Hm, vse so to individualne
odločitve. Prav gotovo pa je iluzorno pričakovati sredi vrhunca turistične
sezone v turističnem področju, da boš »volk samotar«. Sicer pa, vsak po svoje
in kakorkoli. Plovba z barko ima ravno to prednost pred stacionarnim
dopustnikovanjem, da lokacije menjaš in si vse doziraš po lastnem okusu. In vse
variante so prave, samo da nam je lepo in prav.
Voziva ob zahodni strani Paxosa, se ustavljava,
malčkava, kopava, šnorkljava…Kot povsod v Ionski Grčiji ima tudi ta otok na
vzhodni strani kar nekaj zalivov s peščenimi plažami, zahodne strani pa so
divje, kamnite, s slabimi možnostmi za sidranje, a neskončno lepe. Dajejo vtis,
da se voziš v kiparskem ateljeju.
 |
| V kiparskem ateljeju |
Za morje pa tako ali tako velja tipska
oznaka…kristalno čisto, barve pa, odvisno od vrste tal seveda….v modrih ali pa
turkiznih odtenkih, da zastaja dih.
Otoki Ionskega morja so orientirani NW – SE, tako da
močni popoldanski severozahodnik lepo »liže« obe strani otoka, zahodno seveda
bolj in ni kar tako najti primerno sidrišče, ali pa je potrebno potrpeti in
počakati, da veter poleže, če poleže…S tem se srečujeva tudi v današnjem dnevu.
Rada bi spala kje bolj v divjini, morda kje na koncu Antipaxosa, a popoldne
piha lepa štirica (4 bf) in ne preostane nama drugega kot vrnitev na Paxos,
kjer izbereva »ziheraški Mongonisi« na jugovzhodu. Tu je pričakovana gostota
bark. Sidrava na koncu zaliva, ko manever sidranja zaključiva ugotoviva, da sva
»v prvi vrsti« pri obalnem bufiču….razmišljava o »obalnem vezu«, ki bi izgledal
tako: leva »cima« (vrv) za uzo, desna za retcino…ha ha ha ha, »mam pa filing za
dobre punkte…«
Zvečer greva ven »v life«, če sva že tu. Galerije so
zaprte…taverne pa odprte, kaj nama torej preostane….Sledi presenečenje, nastop
dveh plesalk z grškimi tradicionalnimi plesi. Nastopajoče mačke lepo premetavajo
kolbice…
 |
| ....Mh...lepo premetavajo kolbice... |
.....kapitani rabimo slinčke, a »šutarac« v gleženj pod mizo, nas postavljal
na realna tla…Šepajoč odhajamo vsak na svojo barko…in mrmramo, da je bil nastop
itak brez veze….ha ha ha…
Ni komentarjev:
Objavite komentar