Tako kot na Hrvaškem...

Sobota 6.julij – tako kot na Hrvaškem…

Ostaneva na sidrišču. Z gumenjakom se odpraviva raziskovati okolico. Zaključiva v bližnji vasici Mourtos. 
 

Tu dejansko lahko privežeš barko za eno od nog stola bližnje taverne....in....nimajo pojma, nič ne računajo...

Mladi grški ribiči

V edini trgovini je možna dobra oskrba. Ko prideva k blagajni gazda vpraša, če želiva da nama nabavljeno dostavijo na barko in da to nič dodatno ne stane. Gledava debelo, kot da bi padla iz marsa….pa edina trgovina. Kakšan asociacija na Hrvaško? Tam poznamo drugačne zgodbe...npr., ko sem odnesel smeti v Ubliju na Lastovu v kontejner in so mi to zaračunali…Očitno se vsak loteva turizma po svoje. Grki se ga gredo bistveno drugače…

Že dopoldan vidiva plakat, da bo v eni od tavern zvečer grška glasba v živo. Seveda tega ne zamudiva in v njej današnji dan tudi pozno zvečer zaključiva…Igrala sta dva Grka. En na tisto njihovo tipično »kitaro, ki daje Grki glasbi tisto specifiko, drugi na klasično. Oba sta pela…s tistim melanholičnim melosom…najina mizica pa točno nasproti njiju….

Kasneje so se za prosto mizo v kotu, usedle »tri tete«.... Naročile so sardele in vina…kasneje so vse tri veselo pele…ena izmed njih skoraj ni več izpustila rok…samo še »maši ručicama« je bilo….«Al« me je srbelo, da bi prisedel tja….in če bila prisotna še moja sestra Barbara, ki ima v takih scenah tudi »takoj roke u luft«….bi …tete drug dan zamudile službo….

Srkala sva vsak akord....

V trdi temi, s polno zvezd nad sabo, se voziva v gumenjaku proti najinemu zalivu in iščeva sidrno luč naše Račke. Kozarček ohlajenega uza je edini logični zaključek večera, ki je za nama…Pa lahko noč!