sobota, 6. julij 2013

Srečanje z oblastmi…in grška solatka



Petek 5.julij  - KRF -  Mourtos (celinski del Grčije)

Zjutraj opraviva vse načrtovano. Uspem se prikonektat na grški »Vodafon kartonet – intertnet paket«, ki mi omogoča 2 giga v petnajstih dneh s sprejemljivo ceno 205€. To naj bi zadoščalo. Pisanje bloga mi je v veselje. Vsi vaši odzivi me dodatno vspodbujajo.
Info-Mobilni dosotop do interneta v Grčiji :
Vodafon kartonet – intertnet paket«, 2 giga; 15 dni; 20€. 
Načrtovanje dneva
Kljub vsem pomislekom o tem, ali naj se prijavim ali ne ob prihodu v Grške vode…kljub vsem, razno razno »pametnim…kontinentalnim predlogom«, sem se odločil,da se prijavim…
….dvajset let nazaj…prva leta moje navtike….Takrat sem imel skoraj drisko, ko sem šel na Cresu k lučkemu kapetanu. Vsekakor sem se vedno redno pred obiskom obril in oblekel kaj bolj…recimo temu resnega, spoštjivega. Zdelo se mi je tako prav, tako sem čutil in ko sem na drugi strani uradniške mize zagledal »v piko spedenanega« kapetana se mi je zdelo, da sem postopal prav, predvsem pa sarži primerno in spoštljivo.

….danes…Krf, Grčija…«ta isti Kekec« stoji pred vrati oblasti…z načetim slamnikom na glavi, ki daje vtis, da ni bil deležen zadnje akcije deratizacije, v »hlačah z dušo….«, kot jih kapitan pogosto rad imenuje, kapitanova žena pa si misli svoje  in mu doma (ko kapitan zgubi poveljniško funkcijo) prepoveduje vstop v bivalne prostore v njih…z utemeljitvijo da bo z mastnimi fleki na hlačah zamastil vse okoli sebe, v opankah ki jih samo še spomin drži skupaj in majici ki je samo še za na fotko dobra, za pod nos pa ne…«Fršlus na bermudkah se mu mal odpira, spodaj pa je brez gat, ker je vroče…« Krasno…lik urejenega kapitana pred vrati oblasti…
Ob vstopu v pisarno glasno pozdravim, poznavalsko s »Kalimera« in odložim vrečko s stvarmi iz nabave, ki sem jo mimogrede opravil, na prvo prosto mizo, ki jo zagledam. Uradnika pri tem kar skatalpultira in v trenutku je jasno, da sem vrečko postavil točno na sredo njegove »svete mize«. Ne preveč vljudno, a odločno mi da vedeti, naj hitro pospravim stvari. Dobro se je začelo….Sledijo formalnosti, ponudi mi obrazec s katerim naj grem na »passport control« in »custom control«. Dopovedujem mu, da sem Evropejc in ne »zamurc«. Nič ne pomaga. Ok, pa grem, kaj mi drugega preostane, čeprav te scene lani ni bilo. Ko sem pred stavbo, vprašam prvega »uniformiranega« v katero smer naj grem. Tip pokaže levo cca 200m, nič mi ni jasno, tam lani z Gorazdom nisva bila. Vprašam drugega, ta reče desno in pokaže na stavbo, ki je bližja…a za moje razumevanje vročine sredine dneva tudi ta daleč, a nimam izbire. Odločim se za to opcijo, ker je bližja. Tam naletim na uniformirane policaje v neprebojnih jopičih. Več kot jasno je, da ni jasno, kaj naj jaz tukaj počnem. Pokažem na papirju katere organe naj bi obiskal. Šibne me v kolono ljudi, ki se počasi pomika nekam, ko pridem na vrsto me tip vpraša za ladijsko karto. Madona, itak, da se nekaj ne razumemo. V glavi se zavrti film, kako se bom v naslednjem trenutku znašel na tekočem traku, kjer me bo sesipalo na embalirni stroj, na čelo mi bodo pribilo številko,viličar me bo dostavil na eno od mega ladij v zalivu…in že bomo potovali proti Maroku. Opa, opa…«Hej halo »my friend«! I have my ship Raca,  this is a misunderstanding«. Ok, »izločijo me iz prometa« kot gnilo banano, pride prijazen človek in v nadaljevanju vse poteka ok….Vrnem se še enkrat v »Port of authority…«, v prepričanju, da je zdaj ok  in da vprašam če je lahko grem. Potrkam na vrata »mojega prijatelja«, spregledam, da ima v pisarni stranko in začnem spraševati in mahati s papirjem. »Šefe« me vrže ven in sikne, naj počakam zunaj. Koliko časa sem čakal, kot polit cucek pred vrati, ne vem. Pol ure najmanj, morda celo uro. V pisarni pa galama, kreg in vpitje…tudi tu očitno ni šlo vse gladko…Končno sem na vrsti. Tip mi napiše »crew listo« plačati moram še 15€ takse, morda je to enke vrste plovno dovoljenje. Vmes mu previdno pokažem, da mi je na prvem obrazcu, na podlagi katerega mi je verjetno »predpisal passport in custom control«, napačno napisal, da je bila moja zadnja luka CROATIA in ne BRINDISI…ja tu je bil nesporazum, ki sem ga spregledal. Kakorkoli sedaj sem formaliziral vstop in plačal »cesarju, kar je cesarjevega«. Popravim »fršlus« na hlačah, da ne bi bilo še kakega nesporazuma in hitim proti barki…

Info: Ob vstopu v Grške vode narediš prijavo (crew lista) v "Port Avtorithy in plačaš takso 15€; velja za jadrnice do 10m.

Današnja etapa je že zjutraj predvideno kratka, prestaviva se samo do cca 18 milj oddaljenega Mourstosa na celinskem delu Grčije. Najdeva prijetno sidrišče, pripraviva tako slastno grško solato, da bi je bil vesel v vsaki Taverni…
 
Mourtos - simpatično sidrišče!

Za večerjo si narediva slastno grško solato!

2 komentarja:

  1. Hahahah.. imaš res vrhunski žmohtn filing za takle dopustniški tekst.. super branje, duhovito, srčno.. čakamo na up-date :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. A veš kaj bi odgovorila Ksenija? "Z vodnarji je marsikdaj zelo zanimivo živeti, marsikdaj pa zelo naporno...." Ha ha ha "Lej, takle mamo..."

      Izbriši