Kako načrtovati (realizirati) vračanje proti severu…???

Sobota 13. Julij (Kefalonia – Meganision)

Prvi odgovor, ki mi ob vprašanju kot je v naslovu pride na misel in ki ga vedno v trenutku izstrelim je…«predvsem težko«. Vedno mi je težko, ko moram barkin kljun obrniti proti sever. Potovanje proti jugu pomeni potovanje v nek drug svet. Že to, da imamo tu uro »za eno uro« naprej, da sva se geografsko oddaljila od domačih krajev. Yeeesssss!

Tokrat, ko sva tako daleč, se trudim da bi razmišljal drugače. Kurz proti severu je še vedno jadranje po Grčiji. Ionsko morje ni tako majhno…Če bi želela potovanje podaljšati še do, oz. okoli Zakyntosa, bi to pomenilo dodanih cca 80 Nm. Lanski cilj je bil predvsem pripotovati  do Grčije (moja tiha želja pa, pripluti do znane Zakyntoške lokacije z nasedlo ladjo na obali...cilje je bil dosežen, jaz pa temu primerno evforičen seveda..ha ha; a je bilo že kdaj drugače?). Letošnji cilj je drugačen in sicer, počasi po kapljicah po Grčiji, kjerkoli že, najdlje pa do Kefalonije. Ja, Ionskega morja res ni tako malo. Želela bi enkrat tudi preko Korinta in okoli Peleponeza. A iz juga Kefalonije je to dodatnih 400 milj…Za predstavo; od Vrsarja, kjer sva potovanje začela, do Othonoia, prvega Grškega otoka, sva preplula 440 milj….Ni torej realno, če pripluješ tako dolgo pot in se v Jadran tudi vračaš, da bi v okviru enega dopusta, ko si še v delovni dobi, v Grčiji jadral še kje drugje kot v Ionskem morju...Ni čudno, da ima prijatelj Brane Grubar že leta barko v Grčiji in jo lahko do potankosti spoznava (letos se klati po Dodekanezih…Hej Brane, ti si frajer).

Vremenske napovedi so ugodne, predvideva se stabilno vreme, res pa, da s popoldanskim severozahodnikom jakosti 4 – 5 boforov. Pri vožnji proti severu je lahko to kar ovira. Predvsem morava opustiti plan, da jadrava nazaj grede po zunanjih straneh vseh otokov…morja je zunaj, kot že povedano popoldan oho ho!

Kako torej naprej, »oz. nazaj…?« Odločiva se za stopenjsko premikanje, pri tem mislim do Otranta, po dnevnih etapah. Za nočno plovbo bo še prilika po Jadranu.

Prva etapa je etapa Kefalonia – Meganision…Jutranja kavica je še na obali v Porosu. 

Jutranja kavica pred odhodom

Info:

Luka Poros nudi dobro zaščito, pred aktualnimi poletnimi vetrov, privez je seveda brezplačen, kot je v Grčiji tako ali tako normalno, natočiš si vode kolikor hočeš, nafto ti pripeljejo s cisterno na obalo. Oskrba s hrano dobra…skoraj bi lahko rekel, da je vse to tipično za Grčijo…

Zapuščava letošnjo naj južnejšo točko….38^o09'.04N   20^o46'.90E…Adijo Poros, adijo zelena, hribovita in vodnata Kefalonija. 
 

Kefalonijia...lepa, obiska vredna si!

Ob Kefaloniji imava še blagi E veter. Premalo ga je za konkretno napredovanje. Nedaleč naprej Itaka potrjuje, da se vremenski model ni zmotil. Ne orcava dolgo, ko morava že delati prvo krajšavo glavnega, malo zvijeva tudi »rol«. Spet letiva….kako se nekje prej napisal…, kot bi naju »s fračo v rit ustrelil«…Hitrost ne pode pod 6, nemalokrat je 7 vozlov…Tako se pa da delati konkretne premike….

Orca, orca, orca....!

Današnji jadralski dan zaključiva po 33 miljah. Sidrava v enem od Meganisijevih krakov na severu, zaprta proti severozahodu. Da je mir v tem kraku, pove porasla obala tik do vode…Ksenija pravi, da ima občutek, da sva na Kolpi. No prav, sva pa na Kolpi (v resnici Kolpa pride na vrsto v avgustu….hm…šotor…ogenj…družba….in morda tudi kakšen spomin na dni, ki jih sedaj tu doživljava).

V primerjavi s sosednjimi zalivi je tu popolna oaza. V najinem kraku sva sama. 
 

Večerni spokoj....v "Greekgor taverni" pa se pripravlja večerja!

 Končno spet zaživi »konoba pri Gregorju« (tu bi morda bil ustreznejši izraz »Geekgor taverna«) in skuham slastno večerjo…

Nič posebnega, pač testenine s prilogo, pa vendar.....slastnoooooo!