četrtek, 18. julij 2013

Otrantska vrata (KRF - BRINDISI)



Četrtek 18. julij

7:10      Eh…Grške vode v tem trenutku lahko gledava samo še izza krme. Do sedaj sva prevozila 38 milj. Do mesta Otranto jih je ostalo še cca 43. Verjetno sva trenutno že v mednarodnih voda. Lahko bi snel Grško zastavico, a nočem. Ure sem že prestavil za eno uro nazaj in zdaj imamo zopet isti čas….Se počutim, kot bi me kdo klofutal in postavljal nazaj v realni svet…

Nočni del je bil kar pester. Ožina med Grčijo in Albanijo se je zdela še ožja kot podnevi. Brez elektronske navigacije bi bila težka. Sprva sem vozil malo bolj stran od Grške obale, a sem se čez hip zavedal, da sem dobesedno na Albanskem dvorišču. Nimam pojma kakšen je v resnici tam režim. Pogled na karte pove, da se v Albanijo višje…v višini Brindisija, vstopa po vodi samo po dveh predvidenih koridorjih, sicer pa gre za področje »kjer so očitno še možne mine..« 
 
Ob Albanski obali v višini Brindisija, očitno ni vseeno, kje vstopiš...

Povečava karte pove, da gre za možne ostanke min...
 Vem, da imam elektronske karte že stare in kar ne verjamem temu, vendar imam tudi papirnate, nove, z datumom 2012 in na njih so iste oznake….kar ne moreš verjeti. Ponoči so na nekaterih mestih na Albanski obali svetili močni reflektorji…

Na najožjem delu, med Albanijo in Grčijo, ampak res v trenutku, ko sem bil na najožjem delu, zagledam kar ne enkrat pred sabo turistično ladjo, vendar mi ni predstavljala oviro. A pogled nazaj, je skoraj »nafilal hlače….:))))« Za mano se je od nekje pojavila tista ta velika, potniška ladja, točno v mojem kurz, saj kje pa naj bi glede na ožino sicer šla. .Jasno je bilo, da za prehitevanje nima dosti maneverskega prostora, zato sem dobesedo za 90o spremenil kurz jaz…Tako blizu se pa še nismo vozili. Očitno so me videli na radarju, saj je hip za tem vame posvetil močan reflektor, da me je skoraj »v rit speklo«….«Mater vam cigansko«, sem momljal in se kot štrukelj valjal po valovih izza brazde….
 
Ko sonce iztegne svoje prve lovke...je prebedena noč pozabljena....
 Pogoji plovbe so pričakovani. Vetra malo, ali skoraj nič, vsekakor premalo za konkretno napredovanje. Popoldan vendarle pričakujem NW in ne bi rad čakal tu na sredi Otranta, zato hitiva z motorjem. »Pa pejva spet mal Lahe pogledat, kaj se pa zamudiš«.

Sicer pa so prisotni doooolgi mehki valovi,spominjajo na oceanske. Pravzaprav imaš občutek, da Morje diha in ne valovi...

Barka je nenehno v gibanju, valovi trenutno še ne predstavljajo oviro pri plovbi. Bodo pa možgani konkretno »preplajhani«…

Tako zdaj grem pa spat! Ksenija prevzema stražo! Popoldan spet kaj dodam, če bo kaj signala. Že sedaj, ko sva skoraj na sredini Otrantskih vrat sem presenečen, da je. 



12:30  Za sabo imava 64 milj in pred sabo do luke Otranto še cca 20. Kako vabljivo…Razum prevlada, plan spremeniva in spremeniva kurz v smeri Brindisija. Tako je pred nama še več kot 50 milj…


 Večer pred startom sem varianto Otranto ziheraško predvidel, ker sem pričakoval popoldan postopno jačanje NW vetra in s tem višine vala. Ni čisto tako. Vetra je zelo zelo malo, vala sicer ni malo, vendar kot sem že napisal, zelo dolg in mehek. Ocenjujem, da je bil vrh vala od naslednjega vrha oddaljen cca 10-15m. Kakšno mehko gibanje. Kako bi bilo lepo se dvigovati in spuščati po valu v smeri »pol krme«….Mater….ves čas govorim, da je potrebno iti proti jugu in ne proti sever, ha ha…

13:00  Spet poskušava jadrati. Možno je, samo hitrost pade na 2.3 vozle, to pa je nesprejemljivo za najin »timing« in  pot, ki je pred nama.
 
Adijo Grške taverne....pozdravljeni makaroni....pas mater...


 14:00   Crkne avtopilot (no to je pa res »za crkent«…). Ni videti možnosti odprave okvare, pred nama pa danes še 47 milj in nato še preko celega Jadrana. To se bova še »naguslala na žgance«

18:00    Ne premakneva in ne premakneva se od Otranta. Zdaj mi je dokončno jasno na tem področju so zelo močni tokovi. Log (ki je sicer umerjen) kaže da voziva s hitrostjo 5, GPS pa pove, da je realno naše premikanje samo 3,5 ali pa še manj milje na uro…Na karti spodaj prikazujem to področjem za kjer ugotavljam že drugo leto, da so zelo močni tokovi.
Tu imam lastno izkušnjo, da so tokovi močni proti jugu, sicer pa ugotavljam, da je dejstvo, da pri plovbi proti severu ob Italiji predstavljajo oviro tokovi....Sem vendarle naredil napako, da nisem šel ob Albaniji...?

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Petek, 19. julij
 
00:30   Pristala v Bindisiju, ob črpalki. Z nama je 25 ur plovbe in 120 prevoženih milj. Ksenija se izkaže spet kot izjemno potrpežljiva in ure preživi na krmilu….Poskušala sva improvizirati avtopilota z vrvmi, kot smo včasih že počeli. Jasno, saj gre nekaj časa, a ne v živahnem morju. Šele ko ti crkne avtopilot se zaveš, kaj v osnovi plovba brez elektroni je….jaz pa, kako sicer non stop skačem po barki in imam polno opravkov….
Improvizirava avtopilot...katerega še najbolje nadomesti "mamapilot"...
Na koncu se nama je zdelo, da ne bova nikoli prišla v ta Brindisi. Ta Italijanska obala se res vleče kot kurja čreva. Po pristanku se Ksenija takoj spravi spat, zasluženo. Jaz pa spijem še en Mythos v slovo od Grčije…
 

3 komentarji:

  1. Ajde, jos malo pa se vidimo!
    Mirno roko na krmilu!
    Nejc

    OdgovoriIzbriši
  2. Odlično vama gre, le tako naprej,

    Srečo

    OdgovoriIzbriši
  3. Pač vozta v hrib.. Saj si planinc in veš kaj pomeni gor.. :) Pilot je bil servisiran od lanskega Brindisija (ko sva ga popravljala mojstrovalca)? Lepo napredujeta in se ze veselim srecanja z vama.. Lep pozdrav obema od kopenskih občudovalcev.. G&A

    OdgovoriIzbriši