Zgodaj se zbudim in berem poglavja iz knjige Tanje Šutej, ki se nanašajo na Polinezijo…..Čez čas imam branja dovolj, okoli pasu si namestim »Pareo«iz istih krajev o katerih sem hip pred tem bral…stopim v kokpit, se pretegnem, opazujem barke okoli sebe in tuj svet…hip kasneje se zavem, da sem nekaj za nekaj sekund res zmešal vse skupaj in da nisem del zgodbe, ki sem jo bral….
Ob enajstih izplujeva. Kurz
1800, smer vetra S (jug) jakosti
2-3bofore. To nama ne pride prav. Motorirava, a le eno uro, veter začne
obračati in s tem omogoča orcavo jadranje.
Danes želiva zgolj spoznati malo
bolje obalo Odisejevega otoka Itake. Zahodna, presenetljivo ni odsekana, polna
klifov, kot sva tu sicer vajena. Vsaj tu na zgornjem delu ne. Vzhodni del je
razvejan in poln drobnih peščenih plaž.
Nekatere so popolnoma prazne, na
nekaterih se sonči morda par ali dva, vsekakor pa nikjer ni natrpanosti.
Obiščeva vasice Frikas, Kioni, a vse zgolj mimogrede. Naju vleče v Vathy, kjer
sva že lani ugotavljala, da bi bilo dobro ostati tu še en dan.
Ob 1300 imava v pol
krme že severozahodnika za dobrih 5, na kocu tudi 6 bf. Spet leti »ko sneta
sekira« in hitrosti ne padejo pod 6 vozlov. Na koncu voziva samo z na pol
odviti genovo, kar zadošča za skoraj 7 vozlov hitrosti. Nisva ravno lovca na
hitrosti na dopustu, a tu v Grčijo, v Ionskem delu hočeš nočeš popoldan pogosto
je tako.
Sidrava za otočkom s malo
cerkvico kot lani. Izbor ni bil ravno posrečen. Ko to oddajam na blog (malo
pred polnočjo) še vedno piha ko hudič. Namerim 18 vozlov vetra, na sunke še več….nemirna
noč za kapitana…
..................................................................................................................................................
Itaka
Ko
se odpraviš na pot za Itako,
si
zaželi, da bi bila pot dolga,
bogata
z dogodki in spoznanji.
Ne
boj se Lajstrigonov in Kiklopa
ne
Pozejdonove jeze:
na
take pošasti ne boš nikdar naletel,
če
bo tvoja misel vzvišena in bo trdno
čustvo
vodilo tvoje srce in telo.
Ne
Lajstrigonov in ne Kiklopa,
niti
divjega Pozejdona ne boš srečal,
če
jih ne nosiš v sebi,
če
jih tvoja duša pred tebe ne postavi.
Zaželi
si, naj bo ta pot dolga.
Polna
poletnih juter,
ko
boš - o kakšna radost - prvič stopil
na
kopno v neznanih pristaniščih:
pomudi
se na feničanskih tržnicah
in
si nakupi dragocenega blaga,
biserovine,
koral, ambre, jantarja,
pohotnih
vonjav vseh vrst,
čim
več pohotnih vonjav.
Pojdi
v številna egiptovska mesta
in
se od modrih nauči čim več stvari.
Vedno
imej v mislih Itako-
priti
tja je tvoja usoda.
A
naj se ti nikamor ne mudi.
Naj
pot traja leta,
da
stopiš na otok že kot starec,
bogat
z zakladi, na poti pridobljenimi,
in
ne pričakuj bogastva od Itake.
Itaka
ti je dala krasno potovanje.
Brez
nje se ne bi nikdar podal na pot.
Nič
drugega ti ne more dati.
In
če odkriješ, da je uboga, ne bodi zato razočaran.
Postal
si moder, s toliko izkušnjami boš nazadnje lahko
razumel,
kaj pomenijo Itake.
Čudovita in pomenljiva pesem; pot bodi naš cilj, Itaka je za konec ...
OdgovoriIzbrišiSrečo