Ob Levkasu…35 milj južneje…sidrišče pravi odbitek…

Ponedeljek 8.julij

Čas je, da se spet malo konkretneje premakneva. Poskušava obiskovati nove lokacije, a nekatere poti se vseeno ponovijo. Tako kot lani načrtujeva pot do Levkasa in preko že znanega Levkaškega kanala in dvižnega mosta naprej ob vzhodni strani Lavkasa, kjer bova med potjo do konca odločila, kje bova sidrala in prespala.Dobrih trideset milj imava do Levkasa Zjutraj je sprva čista bonaca. 

 

Zutraj pa bonaca

 Veter, ki se pojavi, je iz smeri v katero plujeva in tako ne preostane drugega kot »drgniti z motorjem«. Prehod preko kanala je kar adrenalinski. Najprej je potrebno »zadeti« točko, kjer je vhod v kanal. Vse do zadnjega ti ni jasno kje to je, saj ni ničesar izrazitega, kar bi služilo orientaciji. Vse deluje kot obala. Si predstavljam situacijo, ko te kakšen pozno popoldanski severozahodnik dobesedno nese proti obali…in si prvič tu…mora biti kar »štala«. Vhod v področje levkaškega kanala je zelo plitev. Mivkasto dno morje menda malo premika. Mimogrede si na globini 2,5 m. 

 

Levkaški prehod

Plitvo ko hudič

Po sredini so male bojice, a ti prvič ni jasno na kateri strani jih moraš imeti….Lani se mi je npr zgodilo, da je šel Italijan pred mano malo preveč desno in je nasedel, kaj je hotel drugega, kot da je šel v »rikverc«, a iz te smeri smo prihajali že mi, sicer počasi, a brez veliko maneverskega prostora. Za nami pa v gosjem redu seveda ostale barke…Ko si preko tega plitvega dela sledi prehod preko »dvižnega mostu«,  ki se odpira vsako uro. Pravzaprav to ni most, ampak trajekt, ki vsako uro premakne, da osvobodi prehod. Zakaj ni dvižni most? Menda zato, da je Levkas s tem obdržal status otoka in določene bonitete…Ha, ta je dobra. 

Info:

Prihod iz severa; na začetku sta dve bojici in zapelješ vmes. Nadaljuješ tako, da imaš bojice na levi strani, v primeru prihoda iz juga pa seveda na desni strani. Vozi blizu boj. Ob srečevanju bark je prostor za srečanje, vendar vozi blizu drug drugega. »Most« se odpira vsako »polno uro« V mestu Levkas je možna oskrba z vsem, tudi za navtiko. Po prehodu »mostu« prideš do mestne Levkaške obale, kjer se najde prostor in je privez brezplačen. V neposredni bližini je mobilna črpalka (kamionček z manjšo cisterno z gorivom), kar je v Grčiji zelo pogosto. Lahko pa nadaljuješ še 100 – 200 m naprej do marine, kjer je na vhodu stacionarna črpalka.

Težko je načrtovati točen prihod, da ne bi čakal na odpiranje »mosta« predolgo. Nama so manjkale minute…in ko sva ped mostom ugotoviva da se že zapira…Sprijaznila sva se že z enournim , ko opaziva da nama iz mostu/trajekta maha, in dopoveduje da bo počakal in ne bo do konca spustil »dostopne rampe«….to pa je bila prijaznost. 

 

Zamujava, a naju prijazno počakajo. Ne spustijo do konca dovozne rampe. Mater in tam vmes naj greva midva?

Nadaljujeva pot po kanalu, desno pa mimo vozijo avtomobili…malo hecen občutek…V Levkasu se oskrbiva z nafto in nadaljujeva z vožnjo po kanalu, ki je od tu naprej dolg še dobri dve milji. Piha nama v krmo. Odvijeva prednje jadro in letiva po kanalu, širokem cca 4 metra s hitrostjo 6 vozlov. 

Sidrava v zalivu Ormos Marathias na južni strani kopenskega dela Grčije, ki je v neposredni bližini Levkasa, oz. nasproti njega. Imava informacijo, da so to nad zalivom področja s travo, ki spominja na žitno polje. Scena je res fantastična. Velik zaliv (a la Sakarun, samo da mnogo mnogo večji), morje turkizne barve. Na obali, pravzaprav na rahlo vzpenjajočem pobočju zlato rumena barva nekakšnih trav, v najinem primeru že pokošena, v vznožju pa samotni hrast z krošnjo izjemnega obsega. Če bi gledal narisano sliko, bi rekel: »Kič!« Nisva še sidrala v zalivu, ki bi bil temu primerljiv…

 

Zaliv, kjer sidrava...čisti odbitek!

Sprehodiva se do vrha pobočja in v sosednji zaliv, kjer je postavljena cela serija ležalnikov. 

 

Lepo...a ne za naju!

Naročiva vsak en mali Mythos…lastnik prinese poleg piva še skodelico čipsa in hip kasneje še malo solatke in pečenih sardelic….vse to »ob dveh malih pirih«….a moram še kaj dodati? Menda ne, saj sem se tega že dotaknil.

Naročiš malo pivo, zraven pa dobiš gratis še malo malčke...Grčija pač!

 Zvečer leživa v kokpitu. Danes je drugi topli dan, ko je tudi veter, ki je pihal, pihal toplo in ko je prijetno sedeti zvečer v kokpitu ne da bi te hladilo.