Vrsar - Dugi otok (Sakarun)

Končno start.!!! Ob 4:30 zapuščava Vrsar. Končno start. Pred nama je dooolgo potovanje. 90 milj imava do prvega vmesnega cilja, Saharuna na Dugem otoku. Do prvega grškega otoko Othonoi pa jih je skupaj preko 400. Spet so pred nama dolgi dnevi neprestane plovbe. Med plovbo zbujati se v nov dan, ga živeti, se spet zbuditi in tako dneve, vse čas pa okoli in okoli tebe samo Morje, je tako magično. Ko te to enkrat prevzame, si želiš vedno znova takih poti!

Jutro ob Istri

Vremenska napoved še ne obeta popolnoma stabilno vreme. Jutranji pogled v nebo to potrjuje. Ob Istri imava N veter, sprva cca 10 vozlov, kar je bolj malo za jadrati in dovolj, da naredi val in za dvig špinakerja se ne odločim. V takem valu bi bila vožnja nestabilna, Ksenija pa tako ali tako še spi. Več ali manj pot ob Istri premotorirava, povprečna hitrost je pomembna, če želiva zvečer spati v Sakarunu na NW Dugega otoka. Včasih bi bile take razdalje neuresničljive. Ko pa imaš pred sabo tako dolgo pot, drugače ne gre. Koliko dni imava do Grčije, niti sama ne veva. Vse je odvisno od pogojev na poti, dejstvo pa je, da želiva čim prej zapluti v Grške vode, tam pa nato »na easy«.  

Kvarner je prijazen. Omogoča spodobno jadranje z ne premočno burjo...in….mljac....mlajc….omogoči, da si med potjo v pečici na krompirčku spečeva zubatca….Ma je bilo »za crkent« slastno. 

 Kulinarično gledano, sva potovanje zastavila vrhunsko. Včerajšnji »škampi na buzaro« (vedeti je treba, da naša Ksenija obožuje škampe in bo vsak čas dobila status »škamperske genocidke« na Hrvaške) in današnji »zubonja«, so hud rating za nadaljevanje. Ob misli na vse grše dobrote…pa se mi že sedaj cedijo sline do riti… Hlače pa se doma ob tem krčijo....

Današnje jadranje je bilo v pretežni  meri in sam užitek. Drseti dlje stran od obale kot sicer, omogoča nove poglede na znana področja. Skoraj se ne zaveš, da misli potujejo po svoje…ob pogledu na večerno osvetljene »Grebene« pri Silbi, se mi, kot že tolikokrat, zavrti film v glavi in obudi spomini na lansko januarsko solo jadranje…

»….dan se je začel nagibati v noč. Ure jadranja, samih cik-cakov proti vetru je bilo že za mano. Drsel sem vzhodno od Grebenov. Izza njih popolnoma rdeč zahod. Otok je predstavljali le črno silhueto v teatru, ki se je odvijal pred mano. Barka v nagibu, jaz sedel ob jamborju, naslonjen nanj, s kozarčkom whiskyja v roki in nemo opazoval čudovit prizor….sam januarja…in že več dni nikjer nikogar….«

Bližava se Dugemu otoku. Morje menja znane obraze in postajalo srebrno, zlato…

Srebrno Morje

Zlato Morje

Ob 21:30 pristaneva v Sakarumu, ob boku prijateljev iz barke »Marina« (Matjaž, Nataša, Anja, Aljaž). Čaka naju je penina za dobrodošlico, in narezek…Opa….to pa je bilo presenečenje!

Večer zaključimo v kokpitu ob skoraj polni luni…v sanjskem zalivu s smaragdnim morjem….mmmmm